Nasveti

Temperaturo zraka v prostorih je treba nadzorovati. Priporočljive temperature v dnevnih prostorih so med 20 °C in 22 °C, v spalnici med 16 in 18 °C. Pri tem je treba upoštevati, da na ugodje v prostoru poleg temperature zraka vpliva tudi sevalna temperatura sten ter hitrost gibanja in vlažnost zraka.

Znižanje temperature za 1°C pomeni za okoli 6 % manjšo porabo energije, kar je na letni ravni primerljivo s prihrankom dobrega pol soda kurilnega olja ali enega
kubičnega metra drv.

Če je v prostoru pretoplo, namesto odpiranja oken nastavite nižjo temperaturo.

Nakup centralne regulacijske naprave in termostatskih radiatorskih ventilov je več kot upravičen. Temperaturo v sistemu ogrevanja nastavimo na nižjo vrednost ponoči ali ko nas čez dan dalj časa ni doma. Z uporabo termostatskih ventilov na radiatorjih in dobro regulacijo ogrevanja lahko prihranimo tudi več kot 15% energije. 

S programiranjem termostata si zagotovimo, da bomo energijo uporabljali res le takrat, ko jo potrebujemo. Ponoči ali ko nas ni v hiši, naj termostat ohranja nizko temperaturo, ko pa se zbudimo ali vrnemo domov, naj bo temperatura spet prijetna.

Kadar za nekaj dni zapustimo stanovanje, je priporočljivo termostat nastaviti na okoli 15 °C. Važno je vzdrževati takšno temperaturo, da se zidovi ne podhladijo, saj bi v tem primeru za ponovno segrevanje porabili veliko več energije, kot bi jo porabili le za dogrevanje.

Učinkovitost radiatorjev povečamo tako, da za njimi namestimo odbojne plošče ali lističe aluminijaste folije, ki bodo odbijali toploto nazaj v prostor.

Grelnih teles ne zaslanjajmo s pohištvom in zavesami, ker lahko s tem močno zmanjšamo oddajo toplote in oviramo delovanje termostatskih ventilov. Zavese naj segajo le do vrha ogreval.

Če grelna telesa niso dovolj topla in se v njih sliši pretakanje vode, to pomeni, da je v njih zrak. Ogrevalni sistem moramo takoj odzračiti na ventilih, ki so nameščeni na grelnih telesih.

Kadar pozimi zračimo, predhodno zaprimo ventile na radiatorjih. Na ta način ne bomo po nepotrebnem izgubljali toplotne energije.

Če okna slabo tesnijo, jih opremimo s tesnilnimi trakovi. Boljši so gumijasti kot penasti trakovi, saj so bolj prožni in se sčasoma manj deformirajo. Tesnila moramo na okna oziroma vrata namestiti po celi stični površini. V nasprotnem primeru bomo dosegli le to, da bodo puščala na drugih mestih, kot bi sicer.

V hišah z novejšimi okni, ki so veliko bolj zrakotesna kot starejša, je s stališča zdravja in ugodja potrebno zagotoviti zadostne količine
 svežega zraka z odpiranjem oken ali pa z mehanskim ("prisilnim") prezračevanjem. 



Če nimamo vgrajeno mehansko prezračevanje, pravilno in energetsko najbolj varčno je intenzivno zračenje z
 odpiranjem oken na stežaj. Priporoča se odpiranje 3-krat na dan za 
krajši čas (3-5 minut v toplejšem delu dneva). Precej manj energetsko učinkovito in zaradi 
tega stroškovno potratno je dolgotrajno zračenje s priprtimi okni
 (t.i. "okno na kip").

Na ta način (pozimi 3-krat na dan za 
krajši čas) zamenjamo zrak v prostoru, ob temu pa ne podhladimo sten, tako da lahko zelo hitro obnovimo želeno temperaturo.

Kljub dodatni porabi energije se rednemu prezračevanju ne smemo odpovedati, da zagotovimo zdrave bivalne in delovne pogoje.

Ali ste vedeli?


S kratkim in temeljitim prezračevanjem lahko v primerjavi z ves čas odprtimi okni na nagib, prihranimo približno 15% energije za ogrevanje in emisij CO₂.


Kljub dodatni porabi energije se rednemu prezračevanju ne smemo odpovedati. Zadostno zračenje je potrebno za zagotavljanje zdravih bivalnih oziroma delovnih pogojev. V nasprotnem primeru lahko pride zaradi zadrževanja vlage v prostorih do pojava plesni.

Ali ste vedeli?

Mehansko (“prisilno”) prezračevanje (ob pravilnem vzdrževanju) v primerjavi z odpiranjem oken je za 80% do 90% bolj energetsko učinkovito.

Sonce je najcenejši vir svetlobe in toplote. Zato ga spustimo v stanovanje. Čez dan vselej dvignimo žaluzije in odgrnimo zavese (razen poleti, ko ne želimo dodatnega ogrevanja stanovanja). V bolj svežih, prehodnih dneh sonce pomaga dvigniti temperaturo v stanovanju za kar nekaj stopinj.

V zimskem času ponoči spuščajte rolete in okna zastiratje z zavesami. Na ta način lahko zmanjšate toplotne izgube skozi okna tudi do 10%.

Na koncu ogrevalne sezone poskrbimo za čiščenje kotla in dimnika ter za servis in nastavitev gorilnika. Nastavitev gorilnika naj opravi serviser, ki je opremljen z ustrezno merilno napravo. Z dobro nastavljenim gorilnikom lahko prihranimo tudi več kot 5% goriva.

Vlažna drva težje gorijo.

Energetska učinkovitost peči bo visoka v primeru, če je ne prenapolnite.

Da bi pospešili izgorevanje kalorij in maščobe, nastavite nekoliko nižjo temperaturo v svojem bivalnem prostoru. Nekatere študije kažejo, da so ljudje, ki so spali v sobi, ogrevani na manj kot 18 stopinj Celzija, celo do dvakrat hitreje izgubljali maščobno tkivo od tistih, ki so prenočevali v ogrevanih prostorih. Telo namreč porablja maščobne zaloge kot energijo za samo-ogrevanje. Bolj kot je okolica hladna, več energije potrebuje telo za uravnavanje telesne temperature. Hladnejša spalnica torej lahko prispeva, da »hujšate čez noč«. Ob zmanjševanju obsega pasu pa hkrati zmanjšujete tudi stroške za ogrevanje.

Če imate v bivalnem prostoru suh zrak, lahko omislite vlažilec zraka, postavite posode na grelna telesa, ali preprosto vlažne brisače.

Ali ste vedeli?

Če pri 30 odstotni vlažnosti zraka potrebujemo 23 ºC, da bi se počutili ugodno, je pri 60 odstotni relativni vlažnosti treba le še 21 ºC za isti učinek. Zato je dobro biti pozoren na to, da je vlažnost zraka v prostoru ves čas med 35 in 65 odstotna.