Hlajenje prostorov v vročih poletnih dneh postaja vse bolj neizbežno. Uporaba klimatske naprave, ki jo ima 26 % slovenskih gospodinjstev (leta 2012 – 17 %)*, lahko poveča znesek na računu za za električno energijo za dobro tretjino, zato poskrbimo za pravilno izbiro in namestitev klimatske naprave glede na velikost in namembnost prostora, prav tako pa tudi za primerno izbiro temperature – ta naj bo največ za 8° C nižja kot na prostem. Pri hlajenju si pomagajmo tudi z žaluzijami, roletami in drugimi oblikami zastiranja steklenih površin, ki ne trošijo energije.
*Raziskava Energetske Učinkovitosti Slovenije – REUS 2015
Svetlejša barva hiše bo odbijala celoten spekter bele svetlobe in bo potrebnega več časa, da se segreje. Zato bo tudi potreba po hlajenju manjša.
Rolete ali senčniki na oknih lahko zmanjšajo segrevanje notranjih površin. Poleti lahko z zunanjimi roletami zmanjšajo temperaturo tudi do 8°C.
Priporočljivo je, da klimatsko napravo nastavite na 25°C ali več. Vsaka nastavljena stopinja višje (26, 27 ali več) predstavlja prihranek od 4 do 8% pri stroških električne energije na letni ravni. Nižanje nastavljenih stopinj pod 25°C pa lahko povzroči precej povečan letni strošek za energijo.
Iz zdravstvenih razlogov je priporočljiva največja razlika med zunanjo in notranjo temperaturo zraka 8ºC.
Večina klimatizacijskih sistemov je projektiranih za vzdrževanje temperature na 22°C do 24°C suhega termometra in 50% relativne vlažnosti. Možno je vzdrževati nekoliko višje temperature in nekoliko večjo vlažnost brez opaznega občutka neugodja uporabnikov. Zvišanje sobne temperature s 23°C in 50% relativne vlažnosti na 25,5°C in 55% relativno vlažnost bo zmanjšalo porabo energije za hlajenje za približno 13%.
Pri nakupu klimatske naprave izberimo takšno, ki je ustrezne moči glede na velikost stanovanja. S pretiravanjem pri izbiri moči ne dosežemo pozitivnih učinkov. Izbrana naprava naj bo uvrščena v energetski razred A. Naprave, opremljene z invertersko tehnologijo, so manjši porabniki električne energije.
Pri inverterski klimatski napravi se z zveznim spreminjanjem vrtljajev kompresorja prilagaja hlajenje oziroma gretje glede na trenutne potrebe. Navadne klimatske naprave delujejo tako, da kompresor deluje pri polni moči. Ko se doseže željena temperatura, se ustavi. Klima je torej ali prižgana ali ugasnjena. Inverterska naprava pa ob uravnavanju moči vzdržuje želeno temperaturo brez ugašanja. Na ta način je delovanje tišje in se manj energije porabi kot ob ponovnem zagonu naprave.
Ali ste vedeli?
Najbolj razširjene klimatske naprave, tako imenovani “Split” klima-sistemi, v eni uri porabijo 1-3kWh električne energije.
Faktor energijske učinkovitosti (faktor hlajenja) kaže, kolikokrat več energije se pridobiva glede na količino električne energije, potrebne za delovanje kompresorja. Ponavadi je označen s COP ali EER in se v glavnem giblje med 2,5 in 4,0. Višji faktor pomeni, da je naprava energijsko učinkovitejša.
Zunanji del klimatske naprave naj ne bo izpostavljena direktni sončni svetlobi. Čim dlje od sonca tem večja je energetska učinkovitost. Razen tega znotraj objekta poskušajte eliminirati tiste izvore toplote, ki jih lahko pogrešate (višek svelobnih teles kateri oddajajo preveč toplote, razni aparati …).
Ali ste vedeli?
Nekatere pekoče začimbe pospešujejo potenje in s tem hlajenje organizma. Obenem se je treba izogibati mastni in “težki” hrani, ki dodatno segreva telo. Najboljša je sveža solata, ker zelenjava vsebuje vodo, ki dodatno hidrira organizem.
Vzdrževanje klimatskih naprav je nujno zaradi zdravja ljudi, ki živijo in delajo v klimatiziranih objektih. Razen tega ta ukrep povečuje energetsko učinkovitost in prihrani denar.
Klimatsko napravo naj enkrat na leto servisira pooblaščeni in specializirani serviser. Prah, bakterije in mikroorganizmi, ki se nalagajo v notranjosti enote, so vzrok največjih težav. Posledice so: neugodne vonjave, slaba kakovost zraka, nenaravno šumenje, slabša energetska učinkovitost.
Tudi sami lahko očistimo in dezinficiramo notranjo enoto. Pred tem je treba napravo izklopiti iz elektrike, odpreti masko, počasi izvleči filtre po navodilih proizvajalca, tako da ne poškodujemo občutljivih plastičnih nastavkov. Za dezinfekcijo uporabimo dezinfekcijsko razpršilo. Obenem je smotrno preveriti tudi stanje rež in odstraniti eventualno umazanijo, ki preprečuje normalen pretok zraka.
Filtre najprej operemo z relativno močnim curkom hladne vode. Ko odstranimo prvi sloj umazanije, jih še za pol ure položimo v mlačno vodo, ki smo ji dodali detergent za pomivanje posode. Za tem jih še enkrat speremo z vodo in ko se popolnoma posušijo, jih namestimo nazaj v napravo.
Tudi zunanja enota potrebuje nego, posebej zaradi izpostavljenosti vremenskim vplivom. Redno preverjamo, ali je treba odstraniti kakšno listje in prah. Priporočljivo je tudi namestiti nadstrešek, ki ščiti enoto pred sončnimi žarki in umazanijo.
Klimatska naprava je ena najbolj običajnih aparatov za uravnavanje bivalnega udobja, ko se termometer povzpne nad idealno temperaturo. Najdemo jih v različnih izvedbah, od prenosnih naprav, preko stenskih split sistemov, okenskih sistemov, do drugih, kompleksnejših različic.
Ko se odločamo za nakup, je priporočljivo izbrati napravo z invertersko funkcijo, ki omogoča učinkovitejše hlajenje, pa tudi ogrevanje prostora. Navadne klimatske naprave delujejo tako, da kompresor deluje pri polni moči. Ko se doseže željena temperatura, se ustavi. Klima je torej ali prižgana ali ugasnjena. Inverterska naprava pa ob uravnavanju moči vzdržuje želeno temperaturo brez ugašanja in je zato učinkovitejša. Na ta način je delovanje tišje in se manj energije porabi kot ob ponovnem zagonu naprave. Inverter klimatska naprava varčuje z električno energijo bolj kot običajna, posebnega problema pa ne predstavljajo niti nizke zimske zunanje temperature -10 °C ali celo -20 °C.
Pri nakupu klime preverite ali aparat ima oznako “Energetska zvezdica”. Takšna naprava ni nujno dražja, ker je cena odvisna od več faktorjev. Če lahko izbirate, vedno izberite energetsko varčne, učinkovite aparate.
Lestvica razredov sezonske učinkovitosti SEER za hlajenje
Pri kazalniku SEER za hlajenje so bili za celotno območje Evrope prevzete merilne točke za izračun kazalnikov pri zunanji temperaturi 20, 25, 30 in 35°C. Na osnovi izračuna povprečnega časa delovanja in mirovanja pri določeni merilni točki v tem srednjem klimatskem območju se nato izračuna SEER, kazalnik sezonske učinkovitosti pri hlajenju.
Lestvica razredov učinkovitosti SCOP za ogrevanje
Pri kazalniku SCOP za ogrevanje ne obstaja enotni temperaturni profil za vso Evropo, osnovana je bila razdelitev evropskega ozemlja na tri temperaturna območja: toplo, srednje in hladno, z različnimi profili obremenitve.
Merilne točke za izračun kazalnikov sezonske učinkovitosti pri gretju so bile izvedene na osnovi izračuna povprečnega časa delovanja, mirovanja in obdobja, ko naprava ogreva kompresor, pri zunanji temperaturi -7, 2, 7 in 12°C.
Pred nakupom klimatske naprave si lahko že sami dokaj natančno izračunamo, kakšno moč naprave potrebujemo. Pri standardnih bivalnih prostorih postopamo na sledeč način:
Opomba
Če gre za podstrešje, ki je morebiti povrhu še slabo toplotno izolirano, ali pa imamo prostor z velikimi steklenimi stenami obrnjenimi proti jugu ali jugozahodu, potem je potrebno prostornino pomnožiti s številko 35 (35W/m3), ali pa tudi več.
Preverite možne prihranke / Porabimanj - energetski svetovalec
Vsak korak v življenju se dejansko prične z zavedanjem. Tukaj govorimo o zavedanju koliko denarja porabimo (to sem že poravil pri gretju vzami od tam) za ustvarjanje bivalnega ugodja kot je npr. hlajenje, ogrevanje, uporaba električnih aparatov, avtomobili … Pri tem nam je lahko v veliko pomoč brezplačni spletni energetski svetovalec Porabimanj. Če načrtujete vgradnjo klime lahko okvirno preverite koliko boste letno plačevali za energijo. V kolikor menjate staro, boste ugotovili v kakšnem času se vam bo povrnila investicija in koliko boste na leto privarčevali denarja. Čimbolj natančne podatke boste vnesli za vašo enoto tem bolj natančen bo izračun.
Osnova za izbiro sistema za hlajenje je vezana na potrebno hladilno moč, ki jo stavba potrebuje za vzdrževanje ugodnih bivalnih pogojev. Za znižanje te moči nam predvsem služi dobra izolacija zunanjega ovoja stavbe, geografska lega in senčniki. Iz potrebne moči za ogrevanje se lahko nato odločimo kakšen sistem hlajenja bomo vgradili. Na Porabimanj lahko preverite koliko vas bo stala izolacija. Ne pozabite, da vam bo prišla prav tudi pozimi.
Hiša, ki ima dobro toplotno izoliran zunanji ovoj, učinkovita okna in vrata, kot tudi senčnike, potrebuje zelo malo energije za hlajenje in seveda tudi za ogrevanje. V kolikor v bližnji prihodnosti ne nameravate izolirati vaše bivališče, boste izbrali klimo primerno obstoječem stanju. Po vsej verjetnosti bo sistem za hlajenje po izvedeni izolaciji predimenzioniran. Izberite klimo, ki je čimbolj učinkovita, po možnosti s funkcijo inverter, in da je zunanja enota čim tišja.